Občina Šalovci leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, Goričkega, na območju Krajinskega parka Goričko in nature 2000 in meji z Republiko Madžarsko. Geografsko pripada idilični, gričevnati prekmurski pokrajini. Enkraten splet političnih okoliščin na mirovni konferenci in kasnejši razvoj ovijata to pokrajino v nov, dodaten pajčolan skrivnosti, nedoumljivega, drugačnega. Po osamosvojitvi leta 1991 in reorganizaciji lokalne samouprave leta 1998 in potem, ko hodoški del nekdanje skupne Občine Hodoš-Šalovci dobi lastno občino, nastane sedanja Občina Šalovci. Površina občine je 58,2 km2 in obsega vasi Budinci, Dolenci, Čepinci, Markovci, Domanjševci in Šalovci, ki je tudi upravno središče in kjer je tudi sedež občine. Po zadnjih podatkih na področju občine živi 1597 prebivalcev, kateri so po veroizpovedi večinoma katoliki in evangeličani. V vasi Domanjševci pa poleg Slovencev živijo tudi pripadniki madžarske narodnosti, ki imajo pomembno vlogo pri navezavi in ohranjanju dobrososedskih odnosov s sosednjo Republiko Madžarsko.
Ozemlje občine ima svojstvene značilnosti, ki oblikujejo to pokrajino neponovljivo, ne le v naravnem, temveč tudi v družbeno-kulturnem smislu. Vasi tvorijo homogeno etnografsko celoto, vendar so nekatera duhovno in fizično med sabo bolj povezana, nekatera pa so zanimiv primer sožitja različnosti. Območje občine je gričevnato, pobočja položna, ravninski deli pa se nahajajo ob porečju Velike in Male Krke, v kateri se zlivajo številni mahni potočki, ki s svojo bujno obrečno vegetacijo nudi evrazijski vidri tako zatočišče kakor tudi lovišče. Območje občine je zelo bogato tudi po nizki in visoki divjadi, ki ji ponujajo zavetišče njeni gozdovi, ki pokrivajo polovico površine občine. Jelenjad in divje svinje zaradi svoje številčnosti predstavljajo problem pri kmetovanju.
Na območju občine ni industrijskih obratov in večje obrti. V zadnjih nekaj desetletjih se je veliko mladih zaradi slabega gospodarskega razvoja odselilo in našlo zaposlitev v gospodarskih središčih po Sloveniji in tudi zunaj meja. V vaseh so ostali starejši in zaposleni v kmetijstvu, ki je tudi še vedno glavna gospodarska panoga. Tistih, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom je vedno manj, saj je prebivalstvo zaposleno izven domačega kraja in jim kmetijstvo predstavlja dopolnilno dejavnost. Po zadnjih podatkih živi na km2 le 27,5 prebivalcev, kar je močno pod slovenskim povprečjem (97 preb./km2). Zato predstavlja sodobni »gospodarski« potencial predvsem neokrnjena narava, ohranjena naravna in kulturna dediščina, ki nudijo možnosti za razvoj ekološkega, rekreativnega in kulturnega turizma. Mnoge, ki iščejo drugačne kvalitete življenja, kot smo jih vajeni v razvitem svetu, pa jih je pokrajina prevzela in so si te kraje daleč od mestnega vrveža izbrali za novo domovanje ali preživljanje prostega časa.
Za razvoj turizma ter ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev in šeg v Občini Šalovci skrbijo turistična in kulturna društva. Za zdravo življenje in športne aktivnosti pa športna društva, za vse v tretjem življenjskem obdobju, a mlade po srcu, pa aktivno društvo upokojencev.