Šalovci

Šalovci ležijo ob cesti Murska Sobota – Hodoš in so od Murske Sobote oddaljeni približno 27 km. So razložena naselje središčno naselje z obcestnim jedrom vzhodno od sotočja Markovskega in Peskovskega potoka, v široki dolini potoka Velike Krke. Deli naselja so še na južnem Šalovskem bregu (296 m nadmorske višine), nekoliko nižje je zaselek Serovci, na severnem pobočju pa zaselek na Kutoševem bregu (332 m nadmorske višine).

Nekoliko severneje proti Dolencem je še zaselek Mali Šalovci. Dno doline zaraščajo travniki, na nekoliko nagnjenih pobočjih pa so njivske površine. Najvišje prede zaraščajo gozdovi. Na višjih prisojnih legah so nasadi vinske trte in sadovnjaki, po Kutoševem bregu vodi vinska turistična cesta.

Središčno naselje v občini Šalovci so Šalovci, ki so od Murske Sobote oddaljeni 27 km. Vas, ki se je v srednjem veku imenovala Sal, je v tedanjih urbarjih opisana kot trg z razvito trgovino in sedežem sodniškega okoliša, še na začetku 20. stoletja pa je bilo to naselje eno največjih naselij na Goričkem s približno 1.000 prebivalci. Ekonomske migracije   po letu 1900, ko so se ljudje zaradi priložnosti boljšega zaslužka in zaradi slabega življenjskega standarda v tem področju, množično izseljevali v Ameriko, Francijo in Slavonijo ter migracije v večja mesta po letu 1945, so prebivalstvo več kot prepolovile. Danes v naselju Šalovci živi le 435 ljudi. še slabša slika prebivalstva pa je v drugih naseljih občine Šalovci.

Naselje Šalovci je prvič omenjeno leta 1360 kot Villa Sool, poznejša poimenovanja so Sool in Dystrictu Sool (leta 1366), Saal (1428), De Eadam Sall Et Dolyncz (1430), villa (vas) Sal (1431), Sal (1499).

Pomembna vloga Šalovcev v srednjem veku, ko so bili trgovsko središče sodniškega okoliša. Na začetku 20. stoletja so bili Šalovci eno največjih naselij na Goričkem. Od tedaj se je prebivalstvo zmanjševalo, kajti številni so se izseljevali zaradi boljših možnostih življenja.

Danes so Šalovci središče občine z osnovno šolo, pošto, prireditveno dvorano in specializiranimi prodajalnami ter gostinsko ponudbo. Skozi Šalovce je speljana tudi železniška proga, ki povezuje progo Murska Sobota – Hodoš.

V Šalovcih se v Frimovem gozdu, ne daleč ob cesti proti Markovcem, nahaja Frimov vodnjak. Ta vodnjak je postavila  grofovska družina Frim okoli leta 1850. V njegovi bližini so tudi edina rastišča zaščitenega dišečega volčina. V preteklosti je bil vodnjak vir pitne vode, danes pa so ga obnovili in si ga v poletnih mesecih ogleda veliko turistov, ki se lahko osvežijo s pitno vodo iz vodnjaka.

V Šalovcih je tudi najstarejšo ohranjeno mlinsko poslopje v občini, in sicer Solarjev mlin. Postavljen je bil na prelomu 18. in  19. stoletja, kar vidimo po širokokotni zasnovi in debelih opečnih zidovih z majhnimi okni. Mlin je vodo dobival iz Krke, saj je poleg mlina bil speljan vodni jarek.