Kulturne znamenitosti

Kultura je bila in je še vedno pomemben vir družabnega življenja v naši občini. Nosilci kulturnega življenja v Občini Šalovci so občinska kulturna društva, ki se danes osredotočajo na oživljanje in ohranjanje lokalne kulturne dediščine ter na kulturno osveščanje mlajše generacije.

Starejši občani radi pripovedujejo, kako je potekalo družabno življenje v prejšnjih obdobjih. Največ se je ob srečanjih pelo in plesalo. Glasba in plesi večinoma izvirajo iz madžarskega glasbenega izročila. Nastale pa so tudi razne pesmi v domačem narečju, ki so aktualne še danes. Še danes najdemo med starejšimi prebivalci občine posameznike, ki znajo zapeti zelo stare ljudske pesmi, v preteklosti, ko je bila ljudska pesem še vsakdanja spremljevalka tukajšnjih ljudi, pa jih je bilo v vsaki vasi kar nekaj. Zato ne preseneča, da so slovenski folkloristi tudi v krajih šalovske občine našli dragocene »informatorje«, s pomočjo katerih so v zakladnico slovenske ljudske pesmi vnesli tudi severovzhodno Goričko.  Dandanes ljudska pesem le še redko zazveni  v svojem izvornem okolju, torej v domačijah ob domačih praznikih in opravilih. Vendar pa ni izumrla. Preselila se je v tukajšnje kulturne dvorane, kjer jo ohranjajo skupine ljudskih pevcev in godcev, in preko njih živi na proslavah, ljudskih slavjih in v zadnjem času popularnih turistično-folklornih prireditvah. Kulturno-umetniška društva sistematično in pod strokovnim vodstvom gojijo tukajšnje folklorno izročilo. Le to je postalo temelj današnje kulturne ponudbe  in ji skupaj z idilično pokrajino ter ohranjeno naravno dediščino daje pridih žlahtne starožitnosti. Tako kot druge ljudske pesmi s severovzhodnega Goričkega odražajo zgodovinsko in človeško usodo skupnosti, v kateri so nastale. Po motivih in temah so ljubezenske, stanovske in vojaške, tudi šaljive prigodnice in balade. Posebno barvo jim daje arhaično goričko narečje in  spričo Madžarske, nekoliko opaznejša melodija madžarske ljudske pesmi. 

Šege in navade so podobne preostalemu predelu Goričkega. Znano pa je, da so Dolenčani leta 1929 prvi v teh krajih pripravili borovo gostüvanje. To je običaj, ki daje prebivalcem vasi, v kateri se v predpustnem času (to je od sv. Treh kraljev do pustnega torka) nihče ne poroči pravico, da »slüžijo borovo gostüvanje«. Pomeni pa, da pripravijo parodijo poroke: posekajo bor, neporočeni fantje in dekleta ga privlečejo v vas med tem, ko na njem sedita fant in dekle oblečena kot ženin in nevesta. Po šaljivi poroki in smešnimi nagovori pa prodajajo bor na dražbi. Ta običaj je dandanes turistična atrakcija, ki privablja ljudi od blizu in daleč.